Komisar FCC je opozoril, da kampanja 'cenzure in nadzora' Donalda Trumpa ogroža svobodo tiska. Medtem ko je FCC odobril združitev Paramounta in Skydancea, kar je sprožilo razpravo o prvem amandmaju in vplivu Trumpove administracije, se postavlja tudi vprašanje vpliva morebitnih Trumpovih tarif na EU. Strokovnjaki menijo, da bi Trumpov trgovinski sporazum z EU lahko zvišal cene blagovnih znamk zdravil v ZDA, vključno z zdravili Ozempic in Wegovy. Senator Josh Hawley (R-Mo.) pa je predlagal zakonodajo za 'carinske rabate', ki bi ameriškim državljanom omogočili, da 'izkoristijo bogastvo', ustvarjeno s tarifami.

Malezijsko ministrstvo za zdravje, pod vodstvom Dzulkeflyja Ahmada, je sporočilo, da bo kljub vložitvi sodne presoje s strani zdravnikov nadaljevalo z uveljavitvijo pravila o prikazovanju cen zdravil. Implementacija naj bi začela veljati 1. avgusta. Minister je poudaril, da ministrstvo spoštuje pravni proces, vendar bo kljub temu nadaljevalo z ozaveščanjem javnosti o transparentnosti cen zdravil.

Maroko, natančneje ministrstvo za zdravje in socialno zaščito, je v sodelovanju z vsemi deležniki dosegel dogovor o novem odloku, ki bo po sprejetju omogočil znatno znižanje cen zdravil. Minister za zdravje Amine Tahraoui je poudaril, da bo ta reforma vzpostavila ravnovesje med zaščito potrošnikov in spodbujanjem domače proizvodnje zdravil. Pričakuje se, da bo ta ukrep pomembno vplival na dostopnost zdravil v državi.

Farmacevtsko podjetje Eli Lilly bo prvič izkoristilo sporen zakon, ki ga je sprejela nemška vladajoča koalicija, da bi ohranilo skrivno ceno svojega zdravila za hujšanje Mounjaro. Po informacijah NDR, WDR in SZ gre za zdravilo, ki se uporablja tudi za zdravljenje sladkorne bolezni. Ta poteza, s katero bo Eli Lilly s skladi zdravstvenega zavarovanja pogajal o tajnem popustu, bo obremenila bolniške blagajne in dvignila vprašanja o transparentnosti določanja cen zdravil.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je v prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna gospodarska rast, uvedba agresivnih carin in naraščajoča zaskrbljenost javnosti glede prihodnosti. V tretjem četrtletju leta 2025 je ameriško gospodarstvo zraslo za 4,3 odstotka na letni ravni, kar je najhitrejša rast v zadnjih dveh letih. Kljub temu so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacije je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za kritje stroškov raziskav in inovacij. Tržni pritisk in konkurenca sta se izkazala za učinkovitejša dejavnika pri zniževanju cen kot birokratski ukrepi. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in nekaterim pocenitvam pa se v ameriški javnosti povečuje pesimizem glede osebnih finančnih obetov, kar sovpada z rekordno ravnjo državnega dolga.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v prvem letu njegovega mandata zabeležilo mešane rezultate, ki jih zaznamujejo močna rast bruto domačega proizvoda in agresivna carinska politika. V tretjem četrtletju leta 2025 se je ameriško gospodarstvo okrepilo za 4,3 odstotka, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjih dveh letih, predvsem na račun povečane domače in javne porabe. Hkrati so se povprečne carinske stopnje povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v zvezni proračun prinesli približno 200 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, so hkrati povzročili nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do nepričakovanega znižanja cen zdravil za hujšanje, kar strokovnjaki pripisujejo povečani tržni konkurenci namesto birokratskim posegom. Podjetji Eli Lilly in Novo Nordisk sta po letih trditev o fiksnih stroških raziskav znižali cene svojih ključnih izdelkov, ko se je v panogi pojavil neposreden tržni pritisk. Kljub pozitivnim kazalnikom rasti in padanju inflacije pa se v leto 2026 ZDA podajajo z naraščajočo negotovostjo. Ameriška gospodinjstva ostajajo pesimistična glede prihodnosti, medtem ko se centralna banka Federal Reserve spopada z vprašanji o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v luči rahlega ohlajanja trga dela in rekordnega javnega dolga.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da namerava drastično znižati cene zdravil za Američane, pri čemer je omenil 1500-odstotno znižanje. Trump je o teh načrtih govoril na sprejemu s člani Kongresa.

Predsednik Donald Trump je razkril dogovor s farmacevtskima podjetjema Eli Lilly in Novo Nordisk, da bi pocenil popularna zdravila za zdravljenje debelosti, kot sta Zepbound in Wegovy. V zameno za olajšave je Trump napovedal dogovore za znižanje cen nekaterih popularnih zdravil za hujšanje.

Po novi analizi se pričakuje, da se bodo stroški najmanj 350 zdravil v ZDA dvignili leta 2026, kljub obljubam številnih proizvajalcev zdravil, da bodo ponudili ugodnejše cene pod novo Trumpovo administracijo.

Po novi analizi se pričakuje, da se bo v ZDA leta 2026 dvignila cena najmanj 350 zdravil, kljub obljubam številnih farmacevtskih podjetij o ugodnejših cenah v okviru nove administracije Donalda Trumpa.

Kljub obljubam farmacevtskih podjetij o ugodnejših cenah pod novo administracijo Donalda Trumpa, se v Združenih državah Amerike leta 2026 pričakuje dvig cen za najmanj 350 zdravil. To je razvidno iz nove analize, ki je bila narejena.

YouTube se je dogovoril za izplačilo 24,5 milijona dolarjev Donaldu Trumpu, potem ko je bil njegov račun blokiran po vdoru v Kapitol leta 2021. Trump je trdil, da je bila blokada kršitev njegovih konservativnih stališč. Dogovor je bil dosežen z matičnim podjetjem YouTube, Alphabet.

Na Nizozemskem lahko več sto tisoč ljudi znova diha. Dobava priljubljenega zdravila za redčenje krvi Eliquis se je v sredo znova začela. Farmacevtska veletrgovina Mosadex je pred kratkim napovedala, da bo prenehala z dobavo zaradi znatnega dviga cen s strani ameriškega proizvajalca.

Nova genska terapija ponuja novo upanje za ljudi z dednimi boleznimi, kot je hemofilija. Vendar pa je zdravljenje zelo drago, saj stane 5 milijonov dolarjev na odmerek, kar odpira vprašanja o dostopnosti in upravičenosti cene.

Delnice farmacevtskega velikana Pfizer so poskočile po poročilih, da bosta predsednik Trump in izvršni direktor Albert Bourla napovedala, da bo podjetje prodajalo zdravila po nižjih cenah ameriškemu programu Medicaid. Hkrati pa je konservativni ekonomist Phillip W. Magness kritiziral Trumpovo trgovinsko politiko, rekoč, da obuja "diskreditirano" klavzulo, ki je bila "pokopana v sramoti" in bi lahko povzročila gospodarsko depresijo.

Dave Ricks, izvršni direktor farmacevtskega podjetja Eli Lilly, je kritiziral stroge britanske predpise o cenah zdravil, rekoč, da je Velika Britanija "verjetno najslabša država v Evropi" glede cen zdravil. Opozoril je, da bi lahko država zaradi tega izgubila dostop do novih zdravil in naložb, razen če bi spremenila shemo povračil. Ricks je poudaril, da bi lahko stroga pravila o cenah onemogočila uvedbo novih zdravil v Združenem kraljestvu.

Vlada Črne gore je na zadnji seji sprejela uredbo o dopolnitvah uredbe o kriterijih za oblikovanje najvišjih cen zdravil. Sprejeta uredba bo imela obveznost izvajanja letnih revizij maksimalnih cen zdravil.

Donald Trump je ponovno zagrozil z uvedbo carin na uvoz farmacevtskih izdelkov, ki bi lahko dosegle do 250 %, da bi spodbudil proizvodnjo v ZDA. Napovedal je tudi carine na polprevodnike in dejal, da se ZDA približujejo dogovoru s Kitajsko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi te carine lahko motile dobavne verige in povzročile pomanjkanje zdravil.

Srbska vlada je sprejela dopolnila Zakona o izvršbi in obezbeđenju, ki določajo, da nepremičnina do 60 kvadratnih metrov, ki dolžniku služi kot bivališče, ne more biti predmet izvršbe. Namen dopolnil je učinkovitejša zaščita pravice do družinskega doma, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic.